![\"\"](\"http:\/\/zrnatestrocnice.um.si\/wp-content\/uploads\/2020\/05\/hthrhe-1024x483.png\")
<\/figure><\/li><\/ul><\/figure>\n\n\n\nVodilni partner (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede)<\/strong><\/p>\n\n\n\n
Osnovno poslanstvo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je izvajanje izobra\u017eevalnih, raziskovalnih in inovacijskih procesov za potrebe kmetijstva Slovenije, \u017eivilsko predelovalne industrije in tudi \u0161ir\u0161e za potrebe gospodarskih panog povezanih s kmetijstvom (turizem, energetika obnovljivih virov, industrija odpadnih surovin, okoljevarstvo, zdravstvo, \u2026). FKBV postaja evropsko pomembno izobra\u017eevalno, raziskovalno in gospodarsko povezovalno sredi\u0161\u010de, kjer se ustvarjajo-raziskujejo nova vrhunska znanja, ki se predajajo v znanje doma\u010dih in tujih obiskovalcev\/\u0161tudentov na vseh nivojih \u0161tudija ter izobra\u017eevanj in v tehnolo\u0161ko znanje kmetijskih gospodarstev in podjetij.<\/p>\n\n\n\n
\u010clanica UM, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede (FKBV), je tista, ki prepoznava potencial projektov EIP kot mo\u017enost za trajnostni razvoj kmetijstva v prihodnje. UM FKBV pokriva \u0161irok spekter znanstvenih podro\u010dij s podro\u010dja kmetijstva in znanj in izku\u0161enj pridobljenih v zadnjih letih, ki so vezane na tematiko projekta \u00bbRazvoj tehnologij pridelave in predelave z beljakovinami bogatih rastlin\u00ab ter naslov prijavljenega projekta.
<\/p>\n\n\n\n\n\u010cLAN PARTNERSTVA <\/strong>
Univerza v Ljubljani, Biotehni\u0161ka fakulteta<\/strong><\/p>\n\n\n\n\u010clani partnerstva BF<\/strong> Agronomije<\/strong> v projektu tematsko nadgrajujejo tiste dele EIP projekta, kjer izhajajo iz lastnih izku\u0161enj, pridobljenih v drugih projektih in poljskih poskusih. V okviru EIP projekta znanje, pridobljeno iz obse\u017enega poznavanja svetovne literature, prena\u0161amo v prakso v slovenskem prostoru in na ta na\u010din pomagamo slovenskim pridelovalcem pri doseganju konkuren\u010dnih pridelkov, S sprotnimi strokovnimi in poljudnimi objavami v razli\u010dnih medijih prikazujemo izvajanje projekta EIP in tako skrbimo, da preneseno znanje ne ostane samo na sodelujo\u010dih kmetijskih gospodarstvih, ampak se raz\u0161iri v kar se da \u0161irok prostor pridelovalcev zrnatih stro\u010dnic. Isto\u010dasno si prizadevamo, da bi za pridelavo zrnatih stro\u010dnic navdu\u0161ili \u010dim ve\u010d novih kmetijskih gospodarstev. <\/p>\n\n\n\n
V EIP projektu sodelujemo na naslednjih podro\u010dij: <\/p>\n\n\n\n
\u25cf preu\u010devanje vpliva medvrstne razdalje na pridelek semena pri soji
\u25cf preu\u010devanje vpliva dodatne inokulacije na pridelek semena pri soji in grahu
\u25cf preu\u010devanje vpliva okoljskih razmer na nodulacijo pri soji
\u25cf preu\u010devanje vpliva razli\u010dnih globin setve na rast, razvoj in pridelek 5 razli\u010dnih vrst zrnatih stro\u010dnic
\u25cf organizacija terenskih vaj za \u0161tudente-ogled demonstracijskih poskusov
\u25cf priprava promocijskega materiala za raz\u0161irjanje rezultatov EIP projekta.<\/p>\n\n\n\n\u010clani partnerstva BF – \u017divilstvo<\/strong> v projektu stimuliramo kmete, da se pri\u010dnejo ukvarjati s predelavo stro\u010dnic v proizvode z vi\u0161jo dodano vrednostjo. Ker je zavedanje o uporabnosti stro\u010dnic in polizdelkov iz stro\u010dnic, npr. moke relativno slabo, je potrebno ozave\u0161\u010dati tako \u0161ir\u0161o lai\u010dno javnost, kakor tudi kmete, da bodo predelane stro\u010dnice la\u017eje tr\u017eili. Namen dela \u010dlanov partnerstva je izpostaviti prehransko vrednost stro\u010dnic, ki so polnovredno \u017eivilo, kakor tudi uporabnost pripravljenih mok in nepredelanih stro\u010dnic za pripravo kon\u010dnih izdelkov (pekovski izdelki, namazi, kal\u010dki, fermentirani izdelki).<\/p>\n\n\n\n
V sklopu izvedbe projekta \u010dlani partnerstva pripravljamo moke iz razli\u010dnih stro\u010dnic, karakteriziramo prehransko vrednosti mok (proteini, ogljikovi hidrati, vlaknine, lipidi) in nekaterih pomembnih mikrokomponent (poliamini, antioksidanti), analiziramo uporabnost mok in samih stro\u010dnic za razli\u010dne pekovske izdelke in namaze z namenom u\u010dinkovitej\u0161ega tr\u017eenja mok in nepredelanih stro\u010dnic, testiramo priprave kal\u010dkov in fermentiranih izdelkov iz stro\u010dnic ter ocenjujemo prehransko varnost.<\/p>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
\u010cLAN PARTNERSTVA
In\u0161titut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS)<\/strong><\/p>\n\n\n\nS strokovnim, raziskovalnim, izobra\u017eevalnim in svetovalnim delom IHPS pomembno prispeva k razvoju kmetijskih panog v \u0161ir\u0161em slovenskem prostoru. Deluje v tesnem sodelovanju s kmeti in strokovnjaki, ki vklju\u010dujejo \u0161irok krog zainteresiranih na vseh stopnjah raziskav, od oblikovanja projekta do analize rezultatov. Kot vodilni ali sodelujo\u010di partnerji izvajajo oziroma so izvajali razli\u010dne vrste projektov (temeljni, aplikativni, ciljno raziskovalni in mednarodni projekti; http:\/\/www.ihps.si\/raziskave-in-razvoj\/projekti\/), pri \u010demer so se izkazali z zelo dobrimi rezultati.
IHPS v okviru projekta vodi temo dodelave tehnologije pridelave visokega fi\u017eola v hmelji\u0161\u010dih. V demonstracijskem poskusu, ki se izvaja na KG Lesko\u0161ek, prikazuje pridelavo visokega fi\u017eola z zmanj\u0161anim odmerkom mineralnega du\u0161ika, uporabo du\u0161ikovega gnojla s po\u010dasnej\u0161im spro\u0161\u010danjem in uvajanjem inokulacije semena pred setvijo. Poleg uvajajo v pridelavo visokega fi\u017eola biorazgradljive vrvice kot okoljsko sprejemljivo zamenjavo za polipropilenske vrvice. Biorazgradljive vrvice se pri kompostiranju razgradijo na CO2, vodo in organsko maso in ne pu\u0161\u010dajo v okolju nobene umetne snovi.
Dodana vrednost IHPS v projektu je poznavanje raziskovalnega in strokovnega dela, poznavanje polj\u0161\u010din in tehnologije pridelave visokega fi\u017eola v hmelji\u0161\u010dih, ima specialno raziskovalno opremo in mehanizacijo ter dobro izobra\u017een kader tudi na podro\u010dju prena\u0161anja znanja v prakso ter lastni kemijski laboratoriji.<\/p>\n\n\n\n\u010cLAN PARTNERSTVA
<\/strong>KGZS \u2013 Zavod NM<\/p>\n\n\n\n\u010clani partnerstva v EIP projektu doprina\u0161ajo ustrezne povezave med pridelovalci in raziskovalnimi organizacijami, na na\u010din, da pridelovalci lahko najdejo ustrezne odgovore na njihove pomanjkljivosti v pridelavi in dodelavi soje ter drugih zrnatih stro\u010dnic. V okviru EIP projekta bomo znanje, ki ga imajo raziskovalne in\u0161titucije prenesli v na\u0161e delovno okolje, na kmetije, ki si prizadevajo vklju\u010diti in ohraniti beljakovinske rastline na svojih poljih. Na ta na\u010din omogo\u010damo k skupnemu napredku za doseganje konkuren\u010dne pridelave nekaterih zrnatih stro\u010dnic in s tem dvigovanju u\u010dinkovitosti slovenskega kmetijstva. O izvajanju aktivnosti bomo na poljuden na\u010din oblikovali tehnolo\u0161ka navodila, da bodo razumljiva \u0161ir\u0161emu krogu pridelovalcev. V ta namen sodelujemo pri pisanju \u010dlankov in prispevkov za razli\u010dne medije, s prikazovanjem izvajanje projekta EIP in tako skrbimo, da preneseno znanje ne ostane samo na sodelujo\u010dih kmetijskih gospodarstvih, ampak se raz\u0161iri v kar se da \u0161irok prostor pridelovalcev zrnatih stro\u010dnic in kmetijskih svetovalcev.<\/p>\n\n\n\n
<\/p>\n\n\n\n
\u010cLAN PARTNERSTVA
<\/strong>\u017dIPO LENART D.O.O.<\/p>\n\n\n\n
Podjetje \u017dIPO Lenart d.o.o. se \u017ee vrsto let ukvarja s pridelavo polj\u0161\u010din in rejo govejih pitancev. Obdeluje 827 ha kmetijskih povr\u0161in, od katerih je 817 ha njiv. Na njivskih povr\u0161inah izvaja kolobar, v katerem so zastopane naslednje kulture: koruza, p\u0161enica, je\u010dmen, oljna ogr\u0161\u010dica, soja in bob. Na podro\u010dju poljedelstva se usmerja k razvoju in uporabi sodobnih tehnik in tehnologij pridelave. Podjetje je vklju\u010deno tudi v izvajanje ve\u010d ukrepov KOPOP, in sicer poljedelstvo in zelenjadarstvo ter ohranjanje rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija. Hkrati na 25 ha poljedelskih povr\u0161in izvaja tudi ukrep EK iz PRP 2014-2020.<\/p>\n\n\n\n
Sodelavci \u017dIPO Lenart, ki sodelujejo v predlaganem projektu so strokovno usposobljeni in imajo dolgoletno prakso pri pridelavi polj\u0161\u010din. Podjetje je tehni\u010dno in tehnolo\u0161ko opremljeno, da lahko izvaja razli\u010dne tehnike in tehnologije pridelave soje. \u010clani raziskovalne skupine imajo reference z dosedanjih udejstvovanj pri razli\u010dnih poskusih in projektih iz poljedelstva. Projekt EIP bo omogo\u010dal, da znanje pridobljeno v tem projektu preizkusimo na ve\u010djih povr\u0161inah in prakti\u010dne izku\u0161nje prenesemo tudi na druga kmetijska gospodarstva.<\/p>\n\n\n\n
\u017dIPO Lenart d.o.o. v projektu sodeluje pri:
\u25cf pripravi predlogov tehnolo\u0161kih re\u0161itev pridelave za testiranje na KMG
\u25cf pripravi metodologije in zasnovi poskusov
\u25cf pripravi tehnologije in izvajanja tehnologije pridelave soje
\u25cf raz\u0161irjanju rezultatov na ne-partnerska kmetijska gospodarstva
\u25cf promociji projekta.<\/p>\n\n\n\nZ dosedanjo pridelavo soje so v podjetju pridobili dolo\u010deno znanje in izku\u0161nje o pridelavi soje in ostalih zrnatih stro\u010dnic. Z izvedbo tega EIP projekta bomo preizkusili dodatne na\u010dine setve in tehnologije pridelave zrnatih stro\u010dnic. Dodana vrednost v projektu je poznavanje tehnologije pridelave, fenolo\u0161kih in agronomskih zna\u010dilnosti vrst in sort zrnatih stro\u010dnic, tehnologije pridelave zrnatih stro\u010dnic, dostop do specialne opreme in mehanizacije za setev in zdravstveno varstvo rastlin in poznavanje na\u010dinov pridelave in integriranih smernic varstva rastlin.<\/p>\n\n\n\n
\u010cLAN PARTNERSTVA
<\/strong>Kmetijski in\u0161titut Slovenije<\/p>\n\n\n\nSodelavci KIS-a, ki sodelujejo na predlaganem projektu so mo\u010dno vpeti v mednarodne in nacionalne raziskovalne projekte in v raziskovalne skupine. Na podro\u010dju poljedelstva vodijo in ali sodelujejo tudi v \u0161tevilnih strokovnih projektih, pomembnih za usmeritve kmetijsko okoljskih ukrepov. Strokovno so vpeti v delovanje Javne slu\u017ebe na podro\u010dju poljedelstva, \u017eivinoreje in okolja. Prav tako sodelujejo pri pripravi Kmetijsko-okoljskih-podnebnih ukrepov, ter tehnolo\u0161kih navodil tako za KOPOP ukrepe kot za ekolo\u0161ko kmetovanje. Projekt EIP, bo omogo\u010dal, da znanje pridobljeno v raziskovalno-strokovnih projektih preizkusimo na ve\u010djih povr\u0161inah kmetijskih gospodarstev ter jih prenesemo v prakso. Vsi pridobljeni rezultati bodo predstavljeni tudi \u0161ir\u0161i slovenski javnosti. V okviru izobra\u017eevanj, svetovanj in koordinacije bomo z obiski na terenu prispevali k pravo\u010dasnemu re\u0161evanju sprotnih problemov in morebitnih te\u017eav.<\/p>\n\n\n\n
Kmetijski in\u0161titut Slovenije v projektu sodeluje pri:
\u2022 pripravi na\u010drtov raziskav in prenosa znanja na kmetijska gospodarstva (KMG)
\u2022 izvedbi osnovnih analiz ta
\u2022 pripravi predlogov tehnolo\u0161kih re\u0161itev za testiranje na KMG
\u2022 pripravi metodologije in zasnovi poskusov
\u2022 spremljanju in vrednotenju poskusov ter prenosu znanja na kmetijske svetovalce
\u2022 spravilu poskusov s parcelnim kombajnom
\u2022 kemi\u010dnih analizah zrnja
\u2022 izdelavi in presku\u0161anju stiskalnice za razpr\u0161eno pridobivanje sojinega olja in naprave za toplotno obdelavo oljnih poga\u010d
\u2022 razvoju metod za preverjanje ustreznosti toplotne obdelave sojinih poga\u010d
\u2022 pripravi umeritev za hitro dolo\u010danje sestave sojinega zrnja in poga\u010d na podlagi bli\u017enje infrarde\u010de refleksijske spektroskopije
\u2022 obdelavi zbranih podatkov
\u2022 pripravi in publikaciji rezultatov
\u2022 pripravi priporo\u010dil o tehnologijah pridelave in vklju\u010devanju soje in sojinih poga\u010d v obroke za pre\u017evekovalce
\u2022 izobra\u017eevanju kmetijskih svetovalcev in zainteresirane javnosti
\u2022 raz\u0161irjanju rezultatov na ne-partnerska kmetijska gospodarstva,
\u2022 promociji projekta.<\/p>\n\n\n\n\u010cLAN PARTNERSTVA
<\/strong>Kmetija Lesko\u0161ek <\/p>\n\n\n\nBojan Lesko\u0161ek je po izobrazbi kmetijski tehnik. Na okoli 42 ha obdelovalnih povr\u0161in mu glavnino prihodka predstavlja pridelava hmelja, ukvarja pa se tudi s pitanjem govedi, prirejo mesa, gojenjem visokega fi\u017eola v hmelji\u0161\u010dih in gozdarstvom. Na kmetijskem gospodarstvu imajo izku\u0161nje z izvajanjem poskusov, saj so \u017ee sodelovali s podjetjema Meko in Agrovit, nekaj izku\u0161enj pa imajo tudi s poskusi na nizkem fi\u017eolu. V okviru projekta bodo na kmetiji izvedli demonstracijski poskus z visokim fi\u017eolom v svojem hmelji\u0161\u010du po navodilih IHPS.<\/p>\n\n\n\n
V okviru projekta \u017eelijo raziskati slede\u010da tehnolo\u0161ka vpra\u0161anja:<\/span><\/p>\n\n\n\n
- ali se da zmanj\u0161ati odmerek mineralnega du\u0161ika za dognojevanje visokega fi\u017eola v hmelji\u0161\u010dih s ciljem enako velikega pridelka ob hkratnem varovanju okolja (uvajanje inolukacije semena fi\u017eola tik pred setvijo, uporaba du\u0161ikovega gnojila s podalj\u0161anjem delovanjem),<\/li>
- ali se v pridelavi visokega fi\u017eola da polipropilenske vrvice zamenjati z drugim, okoljsko nespornim materialom, ki se bo dal kompostirati v doma\u010dih kompostnih kupih, pri \u010demer vrvice kljub temu dajejo oporo fi\u017eolu do konca rastne sezone in so tehnolo\u0161ko primerljive za rokovanje.<\/li><\/ul>\n\n\n\n
Bojan Lesko\u0161ek ima dolgoletne izku\u0161nje s pridelavo fi\u017eola v hmelji\u0161\u010dih v \u010dasu premene, vseskozi izbolj\u0161uje tehnologije pridelave polj\u0161\u010din in visok fi\u017eol uvaja tudi v prvoletne nasade hmelja.<\/p>\n\n\n\n
\u010cLAN PARTNERSTVA
<\/strong>Kmetija FERLAN<\/p>\n\n\n\nGlavna usmeritev kmetije je prireja mleka in daje glavnino prihodka. Zraven travinja in koruze so v njivskem kolobarju \u0161e \u017eita, v zadnjih treh letih pa tudi sirek, proso, krmni grah, krmni bob in letos tudi soja. Skupna povr\u0161ina je 36 ha, od tega je 23 ha ornih zemlji\u0161\u010d. Ve\u010dina zemlji\u0161\u010d je na vodovarstvenem obmo\u010dju (razen 0,83 ha), 1,31 ha pa je tudi na VVO 1. Izku\u0161nje z debelozrnatimi stro\u010dnicami so zelo pozitivne zaradi dobre pokritosti tal v pomladnih in vro\u010dih poletnih mesecih. Ka\u017ee se dobra mo\u017enost pridelave beljakovinske mo\u010dne krme brez uporabe kakr\u0161nih koli FFS in dobra popestritev kolobarja. Konec koncev pa je tudi dobra mo\u017enost pridelave enega dela me\u0161anice semen za strni\u0161\u010dno setev.
Kmetijsko gospodarstvo ima izku\u0161nje s pridelavo nekaterih vrst zrnatih stro\u010dnic, tudi tak\u0161nih, ki se redkeje pridelujejo, na primer krmni bob. Pomembno je, da ima primerno strojno opremo za setev.<\/p>\n\n\n\nZaradi izku\u0161enj s pridelavo zrnatih stro\u010dnic in obstoje\u010de strojne opreme je mogo\u010de pri g. Ferlanu pridelovati tudi take zrnate stro\u010dnice, ki pri nas \u0161e niso raz\u0161irjene (npr. bela in modra lupina). G. Ferlan ima \u017ee veliko pridobljenega znanja iz pridelave, ki ga bo nadgradil in uporabil za \u0161iritev gojenja zrnatih stro\u010dnic. Ker je sli\u0161al doma kako so v\u010dasih sadili stro\u010dnice in videl kako se danes dela v svetu je \u017ee sam izdelal sejalnico za uporabo za setev razli\u010dnih vrst zrnatih stro\u010dnic v razli\u010dnih sistemih. Po potrebi bomo sejalnico nadgradili in uporabili za demonstracijske poskuse pri testiranju vpliva globine setve na rast in razvoj razli\u010dnih vrst zrnatih stro\u010dnic in morebiti pri drugih agrotehni\u010dnih ukrepih.<\/p>\n\n\n\n
\u010cLAN PARTNERSTVA
<\/strong>Kmetija Grubi\u010d<\/p>\n\n\n\nKmetijsko Gospodarstvo se nahaja na obmo\u010dju posavske regije, ki zajema 36,5 ha njivskih povr\u0161in. Povr\u0161ine se nahajajo na ni\u017einskem obmo\u010dju bre\u017ei\u0161kega polja in so razporejene na 13 GERK-ov. Kmetija se ukvarja s pridelavo polj\u0161\u010din, ki jo pogodbeno prodaja najbolj\u0161im kupcem na trgu. V kolobar ima vklju\u010dene polj\u0161\u010dine: p\u0161enico, oljno ogr\u0161\u010dico, koruzo, sojo in lucerno. Za kakovostne pridelke skrbi z izbiro najbolj\u0161ih na\u010dinov pridelave. V zadnjem programskem obdobju so se vklju\u010dili v ukrep KOPOP- operacija poljedelstvo in izvajajo ukrepe kolobarjenja in natan\u010dnej\u0161ega dognojevanja polj\u0161\u010din z izvajanjem kontrolnih hitrih nitratnih testov. Gospodar skrbi za razvoj tehnologij pridelave polj\u0161\u010din tako, da je vseskozi izbolj\u0161uje tehnologije pridelave polj\u0161\u010din. V zadnjem \u010dasu se vse bolj posve\u010da izbolj\u0161evanju rodovitnosti tal. Tu vidi \u0161e neizkori\u0161\u010dene mo\u017enosti za pove\u010danje pridelka. S tem namenom je za\u010del pred 3 leti z uvajanjem soje in lucerne v kolobar. Sedaj \u017eeli tehnologijo beljakovinskih rastlin \u0161e izbolj\u0161ati.<\/p>\n\n\n\n
Gospodar, ki vodi kmetijo, se zaveda, da je kljub univerzitetni izobrazbi potrebna stalna nadgradnja strokovnega znanja. S tem namenom se strokovno izpopolnjuje in sodeluje z javno kmetijsko svetovalno slu\u017ebo ter strokovnjaki iz razli\u010dnih podro\u010dij, ki se navezujejo na pridelavo polj\u0161\u010din. Dolga leta izvaja sortne poskuse in poskuse s fitofarmacevtskimi sredstvi na vseh polj\u0161\u010dinah v pridelavi.<\/p>\n\n\n\n
Grubi\u010deva kmetija bo s svojo dolgoletno poljedelsko pridelavo in izku\u0161njami v izvajanju razli\u010dnih poskusov v polj\u0161\u010dinah omogo\u010dala sigurnost v izvajanju poljskih poskusov v okviru projekta EIP. Glede na izpostavljeno lokacijo polj, ob prometni povezavi v predmestju Bre\u017eic, bo omogo\u010dala najbolj\u0161e pogoje, da se bodo priporo\u010dene tehnolo\u0161ke novosti lahko uvedle v prakso in bile vidne \u0161tevilnim zainteresiranim poljedelcem, v osr\u010dju poljedelske pridelave v Sp. Posavju. Pridelava soje na Grubi\u010devi kmetiji se izvaja s klasi\u010dno obdelavo tal, v gosti setvi (medvrstna razdalja (12,5 cm), s srednje zgodnjimi sortami in na\u010deloma brez dognojevanja. V okviru projekta \u017eelijo raziskati slede\u010da tehnolo\u0161ka vpra\u0161anja:<\/p>\n\n\n\n
- izbolj\u0161ati rodovitnost tal z izbolj\u0161avo kolobarjenja,<\/li>
- izbolj\u0161ati obdelavo tal,<\/li>
- najti najbolj\u0161o re\u0161itev za varstvo pred boleznimi, pleveli in \u0161kodljivci<\/li>
- najti najbolj primerno sorto za pridelavo v Sp. Posavju,<\/li>
- poiskati mo\u017enosti za dvig mikrobiolo\u0161ke aktivnosti tal ter razvoj bakterij za fiksacijo du\u0161ika,<\/li>
- ter odpraviti druge pomanjkljivosti v pridelavi, ki se bodo izkazale ob skrbni analizi vseh pridelovalni razmer. <\/li><\/ul>\n\n\n\n
\u010cLAN PARTNERSTVA
<\/strong>Kmetija Topolovec<\/p>\n\n\n\nKmetija Topolovec obsega 6,26 ha obdelovalnih poljedelskih povr\u0161in, ki se nahajajo v bli\u017eini kmetijskega gospodarstva. Na kmetiji pridelujejo koruzo, oljne bu\u010do, strna \u017eita, proso, ajdo in beljakovinske rastline. Pri izbiri sortimenta uporabljajo slovenske avtohtone sorte, pri ve\u010dini sort izvajajo lastno pozitivno selekcijo za potrebe lastne pridelave na kmetiji.<\/p>\n\n\n\n
Pomembno dejavnost na kmetiji poleg pridelave rastlin, predstavlja dejavnost predelave \u017eit, ki je organizirana kot dopolnilna dejavnost. Kmetija je vklju\u010dena v KOPOP program, v katerem izvaja operacijo ekolo\u0161ko kmetovanje. Po na\u010delih ekolo\u0161kega kmetijstva kmetujejo 9 let, v zadnjem letu pri kmetovanju upo\u0161tevajo tudi kmetovanja po na\u010delih biodinamike.<\/p>\n\n\n\n
Gospodar kmetije na svoji kmetiji veliko \u010dasa posve\u010da uvajanju novih, v slovenskem prostoru manj poznanih tehnolo\u0161kih ukrepov pri pridelavi polj\u0161\u010din. Veliko svojega \u010dasa posve\u010da tudi poskusu z razli\u010dnimi na\u010dini obdelave tal, kmetija bo namre\u010d v prihodnjih dveh letih povsem opustila oranje in pre\u0161la na ohranitveni sistem osnovne obdelave tal. Da bi kmetija cilj la\u017eje dosegla, se gospodarstvo opremlja z novimi kmetijskimi stroji.<\/p>\n\n\n\n
Gospodar kmetije je aktivni \u010dlan kro\u017eka za minimalno obdelavo. Na kmetiji vso leto sprejemajo obiske osnovno\u0161olke mladine, dijake, \u0161tudente, kmetovalce, kjer jih seznanjajo z ekolo\u0161ko pridelavo hrane. Na kmetiji se je v preteklosti zvrstilo ve\u010d strokovnih sre\u010danj s podro\u010dja obdelave tal in ekolo\u0161kega kmetovanja, kjer so sodelovali doma\u010de in tuje raziskovalne ustanove in univerze. V preteklosti so izvajali tudi razli\u010dne gnojilne poskuse za podro\u010dje ekolo\u0161kega kmetovanja. Zaradi tega razpolagajo tudi s kmetijskimi znanji, ki so potrebna za spremljanje, analiziranje ter razvoj mo\u017enih re\u0161itev tehnolo\u0161kih problemov pri ume\u0161\u010danju v prakso.<\/p>\n\n\n\n
\u010cLAN PARTNERSTVA
<\/strong>Kmetija Kure<\/p>\n\n\n\nKuretova kmetija je usmerjena v govedorejo, pra\u0161i\u010derejo in pridelavo krme za \u017eivali. Kmetija obdeluje ve\u010d kot 93 ha zemlji\u0161\u010d, od tega 79 ha njiv in 14 ha trajnih travnikov. Kmetijske povr\u0161ine se nahajajo na obmo\u010dju Bele krajine, na 62 GERK-ih. Kmetijsko gospodarstvo je z vsemi zemlji\u0161\u010di uvr\u0161\u010deno v obmo\u010dje z omejenimi mo\u017enostmi za kmetijsko dejavnost (Kras). Kmetija prideluje polj\u0161\u010dine za krmo v \u017eivinoreji ter za prodajo krme sosednjim kmetijam. Zavedajo se vpliva pridelave na kakovost pridelkov, zato vseskozi izbolj\u0161ujejo tehnologije pridelave polj\u0161\u010din. V zadnjem programskem obdobju so vklju\u010deni v ukrep KOPOP – operacija poljedelstvo in izvajajo ukrepe kolobarjenja in natan\u010dnej\u0161ega dognojevanja polj\u0161\u010din z izvajanjem kontrolnih hitrih nitratnih testov. Izvajajo tudi ukrepe setve dosevkov za podor in za ozelenitev njiv v zimskem obdobju leta, uvajanje konzervacijske obdelave tal in pridelavo avtohtonih sort polj\u0161\u010din.
Kmetijsko gospodarstvo skrbi za razvoj tehnologij pridelave polj\u0161\u010din tako, da stalno izbolj\u0161uje tehnologije pridelave polj\u0161\u010din. Znanje nadgrajuje s strokovnim izpopolnjevanjem in sodelovanjem z javno kmetijsko svetovalno slu\u017ebo ter strokovnjaki iz razli\u010dnih podro\u010dij. \u017de vrsto let izvajajo sortne poskuse na koruzi in poskuse s fitofarmacevtskimi sredstvi. Zavedajo se velikega pomena doma pridelane beljakovinske krme, zato \u017ee ve\u010d kot 5 let uvajajo v kolobar tudi sojo.<\/p>\n\n\n\n\u010clani kmetije Kure bodo v obravnavanem projektu EIP sodelovali na podlagi svojih bogatih izku\u0161enj v pridelavi polj\u0161\u010din in soje. Izvajali bodo poljske poskuse, v katerih bodo iskali najbolj\u0161e rezultate na podro\u010dju:<\/p>\n\n\n\n
- kolobarja,<\/li>
- razli\u010dne obdelave tal (oranje, ohranitvena obdelava),<\/li>
- mo\u017enosti izvajanja nekemi\u010dnega varstva pred pleveli v soji,<\/li>
- optimizacije postopka su\u0161enja soje in<\/li>
- najbolj\u0161ega na\u010dina vklju\u010devanja soje v krmne obroke.<\/li><\/ul>\n\n\n\n
Kmetija Kure bo s sodelovanjem v projektu EIP omogo\u010da, da se bodo novosti v pridelavi in dodelavi soje lahko prenesle na pomembno poljedelsko obmo\u010dje JV Slovenije in tako prispevala, da se bo pridelava soje v Sloveniji ohranila oz. pove\u010dala, s tem pa pove\u010dal tudi obseg doma pridelane beljakovinske krme. Z bogatim znanjem, izku\u0161njami in infrastrukturo (zemlji\u0161\u010da, kmetijska mehanizacija) bo omogo\u010dila u\u010dinkovit prenos novosti v tehnolo\u0161ki poljedelski pridelavi na teren, do kmetov in kmetijskih svetovalcev.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V projektu sodeluje 11 partnerjev iz celotne Slovenije. Partnerstvo sestavlja pet raziskovalnih in\u0161titucij (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerza v Ljubljani, Biotehni\u010dna fakulteta, Oddelka za agronomijo in \u017eivilstvo, Kmetijski In\u0161titut Slovenije ter In\u0161titut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije),…<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zrnatestrocnice.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/20"}],"collection":[{"href":"https:\/\/zrnatestrocnice.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/zrnatestrocnice.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zrnatestrocnice.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zrnatestrocnice.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=20"}],"version-history":[{"count":30,"href":"https:\/\/zrnatestrocnice.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/20\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":361,"href":"https:\/\/zrnatestrocnice.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/20\/revisions\/361"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zrnatestrocnice.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=20"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}