{"id":364,"date":"2020-05-25T08:26:29","date_gmt":"2020-05-25T08:26:29","guid":{"rendered":"http:\/\/zrnatestrocnice.um.si\/?page_id=364"},"modified":"2020-05-25T08:39:13","modified_gmt":"2020-05-25T08:39:13","slug":"kmetijska-gospodarstva","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/zrnatestrocnice.um.si\/?page_id=364","title":{"rendered":"Kmetijska gospodarstva"},"content":{"rendered":"\n<p style=\"background-color:#e8cc7f\" class=\"has-background has-text-align-center\"><strong>\u010cLAN PARTNERSTVA <br><\/strong>Kmetija Lesko\u0161ek <\/p>\n\n\n\n<p>Bojan Lesko\u0161ek je po izobrazbi kmetijski tehnik. Na okoli 42 ha obdelovalnih povr\u0161in mu glavnino prihodka predstavlja pridelava hmelja, ukvarja pa se tudi s pitanjem govedi, prirejo mesa, gojenjem visokega fi\u017eola v hmelji\u0161\u010dih in gozdarstvom. Na kmetijskem gospodarstvu imajo izku\u0161nje z izvajanjem poskusov, saj so \u017ee sodelovali s podjetjema Meko in Agrovit, nekaj izku\u0161enj pa imajo tudi s poskusi na nizkem fi\u017eolu. V okviru projekta bodo na kmetiji izvedli demonstracijski poskus z visokim fi\u017eolom v svojem hmelji\u0161\u010du po navodilih IHPS.<\/p>\n\n\n\n<p><span class=\"has-inline-color has-luminous-vivid-amber-color\">V okviru projekta \u017eelijo raziskati slede\u010da tehnolo\u0161ka vpra\u0161anja:<\/span><\/p>\n\n\n\n<ul><li>ali se da zmanj\u0161ati odmerek mineralnega du\u0161ika za dognojevanje visokega fi\u017eola v hmelji\u0161\u010dih s ciljem enako velikega pridelka ob hkratnem varovanju okolja (uvajanje inolukacije semena fi\u017eola tik pred setvijo, uporaba du\u0161ikovega gnojila s podalj\u0161anjem delovanjem),<\/li><li>ali se v pridelavi visokega fi\u017eola da polipropilenske vrvice zamenjati z drugim, okoljsko nespornim materialom, ki se bo dal kompostirati v doma\u010dih kompostnih kupih, pri \u010demer vrvice kljub temu dajejo oporo fi\u017eolu do konca rastne sezone in so tehnolo\u0161ko primerljive za rokovanje.<\/li><\/ul>\n\n\n\n<p>Bojan Lesko\u0161ek ima dolgoletne izku\u0161nje s pridelavo fi\u017eola v hmelji\u0161\u010dih v \u010dasu premene, vseskozi izbolj\u0161uje tehnologije pridelave polj\u0161\u010din in visok fi\u017eol uvaja tudi v prvoletne nasade hmelja.<\/p>\n\n\n\n<p style=\"background-color:#e8cc7f\" class=\"has-background has-text-align-center\"><strong>\u010cLAN PARTNERSTVA <br><\/strong>Kmetija FERLAN<\/p>\n\n\n\n<p>Glavna usmeritev kmetije je prireja mleka in daje glavnino prihodka. Zraven travinja in koruze so v njivskem kolobarju \u0161e \u017eita, v zadnjih treh letih pa tudi sirek, proso, krmni grah, krmni bob in letos tudi soja. Skupna povr\u0161ina je 36 ha, od tega je 23 ha ornih zemlji\u0161\u010d. Ve\u010dina zemlji\u0161\u010d je na vodovarstvenem obmo\u010dju (razen 0,83 ha), 1,31 ha pa je tudi na VVO 1. Izku\u0161nje z debelozrnatimi stro\u010dnicami so zelo pozitivne zaradi dobre pokritosti tal v pomladnih in vro\u010dih poletnih mesecih. Ka\u017ee se dobra mo\u017enost pridelave beljakovinske mo\u010dne krme brez uporabe kakr\u0161nih koli FFS in dobra popestritev kolobarja. Konec koncev pa je tudi dobra mo\u017enost pridelave enega dela me\u0161anice semen za strni\u0161\u010dno setev.<br>Kmetijsko gospodarstvo ima izku\u0161nje s pridelavo nekaterih vrst zrnatih stro\u010dnic, tudi tak\u0161nih, ki se redkeje pridelujejo, na primer krmni bob. Pomembno je, da ima primerno strojno opremo za setev.<\/p>\n\n\n\n<p>Zaradi izku\u0161enj s pridelavo zrnatih stro\u010dnic in obstoje\u010de strojne opreme je mogo\u010de pri g. Ferlanu pridelovati tudi take zrnate stro\u010dnice, ki pri nas \u0161e niso raz\u0161irjene (npr. bela in modra lupina). G. Ferlan ima \u017ee veliko pridobljenega znanja iz pridelave, ki ga bo nadgradil in uporabil za \u0161iritev gojenja zrnatih stro\u010dnic. Ker je sli\u0161al doma kako so v\u010dasih sadili stro\u010dnice in videl kako se danes dela v svetu je \u017ee sam izdelal sejalnico za uporabo za setev razli\u010dnih vrst zrnatih stro\u010dnic v razli\u010dnih sistemih. Po potrebi bomo sejalnico nadgradili in uporabili za demonstracijske poskuse pri testiranju vpliva globine setve na rast in razvoj razli\u010dnih vrst zrnatih stro\u010dnic in morebiti pri drugih agrotehni\u010dnih ukrepih.<\/p>\n\n\n\n<p style=\"background-color:#e8cc7f\" class=\"has-background has-text-align-center\"><strong>\u010cLAN PARTNERSTVA <br><\/strong>Kmetija Grubi\u010d<\/p>\n\n\n\n<p>Kmetijsko Gospodarstvo se nahaja na obmo\u010dju posavske regije, ki zajema 36,5 ha njivskih povr\u0161in. Povr\u0161ine se nahajajo na ni\u017einskem obmo\u010dju bre\u017ei\u0161kega polja in so razporejene na 13 GERK-ov. Kmetija se ukvarja s pridelavo polj\u0161\u010din, ki jo pogodbeno prodaja najbolj\u0161im kupcem na trgu. V kolobar ima vklju\u010dene polj\u0161\u010dine: p\u0161enico, oljno ogr\u0161\u010dico, koruzo, sojo in lucerno. Za kakovostne pridelke skrbi z izbiro najbolj\u0161ih na\u010dinov pridelave. V zadnjem programskem obdobju so se vklju\u010dili v ukrep KOPOP- operacija poljedelstvo in izvajajo ukrepe kolobarjenja in natan\u010dnej\u0161ega dognojevanja polj\u0161\u010din z izvajanjem kontrolnih hitrih nitratnih testov. Gospodar skrbi za razvoj tehnologij pridelave polj\u0161\u010din tako, da je vseskozi izbolj\u0161uje tehnologije pridelave polj\u0161\u010din. V zadnjem \u010dasu se vse bolj posve\u010da izbolj\u0161evanju rodovitnosti tal. Tu vidi \u0161e neizkori\u0161\u010dene mo\u017enosti za pove\u010danje pridelka. S tem namenom je za\u010del pred 3 leti z uvajanjem soje in lucerne v kolobar. Sedaj \u017eeli tehnologijo beljakovinskih rastlin \u0161e izbolj\u0161ati.<\/p>\n\n\n\n<p>Gospodar, ki vodi kmetijo, se zaveda, da je kljub univerzitetni izobrazbi potrebna stalna nadgradnja strokovnega znanja. S tem namenom se strokovno izpopolnjuje in sodeluje z javno kmetijsko svetovalno slu\u017ebo ter strokovnjaki iz razli\u010dnih podro\u010dij, ki se navezujejo na pridelavo polj\u0161\u010din. Dolga leta izvaja sortne poskuse in poskuse s fitofarmacevtskimi sredstvi na vseh polj\u0161\u010dinah v pridelavi.<\/p>\n\n\n\n<p>Grubi\u010deva kmetija bo s svojo dolgoletno poljedelsko pridelavo in izku\u0161njami v izvajanju razli\u010dnih poskusov v polj\u0161\u010dinah omogo\u010dala sigurnost v izvajanju poljskih poskusov v okviru projekta EIP. Glede na izpostavljeno lokacijo polj, ob prometni povezavi v predmestju Bre\u017eic, bo omogo\u010dala najbolj\u0161e pogoje, da se bodo priporo\u010dene tehnolo\u0161ke novosti lahko uvedle v prakso in bile vidne \u0161tevilnim zainteresiranim poljedelcem, v osr\u010dju poljedelske pridelave v Sp. Posavju. Pridelava soje na Grubi\u010devi kmetiji se izvaja s klasi\u010dno obdelavo tal, v gosti setvi (medvrstna razdalja (12,5 cm), s srednje zgodnjimi sortami in na\u010deloma brez dognojevanja. V okviru projekta \u017eelijo raziskati slede\u010da tehnolo\u0161ka vpra\u0161anja:<\/p>\n\n\n\n<ul><li>izbolj\u0161ati rodovitnost tal z izbolj\u0161avo kolobarjenja,<\/li><li>izbolj\u0161ati obdelavo tal,<\/li><li>najti najbolj\u0161o re\u0161itev za varstvo pred boleznimi, pleveli in \u0161kodljivci<\/li><li>najti najbolj primerno sorto za pridelavo v Sp. Posavju,<\/li><li>poiskati mo\u017enosti za dvig mikrobiolo\u0161ke aktivnosti tal ter razvoj bakterij za fiksacijo du\u0161ika,<\/li><li>ter odpraviti druge pomanjkljivosti v pridelavi, ki se bodo izkazale ob skrbni analizi vseh pridelovalni razmer. <\/li><\/ul>\n\n\n\n<p style=\"background-color:#e8cc7f\" class=\"has-background has-text-align-center\"><strong>\u010cLAN PARTNERSTVA <br><\/strong>Kmetija Topolovec<\/p>\n\n\n\n<p>Kmetija Topolovec obsega 6,26 ha obdelovalnih poljedelskih povr\u0161in, ki se nahajajo v bli\u017eini kmetijskega gospodarstva. Na kmetiji pridelujejo koruzo, oljne bu\u010do, strna \u017eita, proso, ajdo in beljakovinske rastline. Pri izbiri sortimenta uporabljajo slovenske avtohtone sorte, pri ve\u010dini sort izvajajo lastno pozitivno selekcijo za potrebe lastne pridelave na kmetiji.<\/p>\n\n\n\n<p>Pomembno dejavnost na kmetiji poleg pridelave rastlin, predstavlja dejavnost predelave \u017eit, ki je organizirana kot dopolnilna dejavnost. Kmetija je vklju\u010dena v KOPOP program, v katerem izvaja operacijo ekolo\u0161ko kmetovanje. Po na\u010delih ekolo\u0161kega kmetijstva kmetujejo 9 let, v zadnjem letu pri kmetovanju upo\u0161tevajo tudi kmetovanja po na\u010delih biodinamike.<\/p>\n\n\n\n<p>Gospodar kmetije na svoji kmetiji veliko \u010dasa posve\u010da uvajanju novih, v slovenskem prostoru manj poznanih tehnolo\u0161kih ukrepov pri pridelavi polj\u0161\u010din. Veliko svojega \u010dasa posve\u010da tudi poskusu z razli\u010dnimi na\u010dini obdelave tal, kmetija bo namre\u010d v prihodnjih dveh letih povsem opustila oranje in pre\u0161la na ohranitveni sistem osnovne obdelave tal. Da bi kmetija cilj la\u017eje dosegla, se gospodarstvo opremlja z novimi kmetijskimi stroji.<\/p>\n\n\n\n<p>Gospodar kmetije je aktivni \u010dlan kro\u017eka za minimalno obdelavo. Na kmetiji vso leto sprejemajo obiske osnovno\u0161olke mladine, dijake, \u0161tudente, kmetovalce, kjer jih seznanjajo z ekolo\u0161ko pridelavo hrane. Na kmetiji se je v preteklosti zvrstilo ve\u010d strokovnih sre\u010danj s podro\u010dja obdelave tal in ekolo\u0161kega kmetovanja, kjer so sodelovali doma\u010de in tuje raziskovalne ustanove in univerze. V preteklosti so izvajali tudi razli\u010dne gnojilne poskuse za podro\u010dje ekolo\u0161kega kmetovanja. Zaradi tega razpolagajo tudi s kmetijskimi znanji, ki so potrebna za spremljanje, analiziranje ter razvoj mo\u017enih re\u0161itev tehnolo\u0161kih problemov pri ume\u0161\u010danju v prakso.<\/p>\n\n\n\n<p style=\"background-color:#e8cc7f\" class=\"has-background has-text-align-center\"><strong>\u010cLAN PARTNERSTVA <br><\/strong>Kmetija Kure<\/p>\n\n\n\n<p>Kuretova kmetija je usmerjena v govedorejo, pra\u0161i\u010derejo in pridelavo krme za \u017eivali. Kmetija obdeluje ve\u010d kot 93 ha zemlji\u0161\u010d, od tega 79 ha njiv in 14 ha trajnih travnikov. Kmetijske povr\u0161ine se nahajajo na obmo\u010dju Bele krajine, na 62 GERK-ih. Kmetijsko gospodarstvo je z vsemi zemlji\u0161\u010di uvr\u0161\u010deno v obmo\u010dje z omejenimi mo\u017enostmi za kmetijsko dejavnost (Kras). Kmetija prideluje polj\u0161\u010dine za krmo v \u017eivinoreji ter za prodajo krme sosednjim kmetijam. Zavedajo se vpliva pridelave na kakovost pridelkov, zato vseskozi izbolj\u0161ujejo tehnologije pridelave polj\u0161\u010din. V zadnjem programskem obdobju so vklju\u010deni v ukrep KOPOP &#8211; operacija poljedelstvo in izvajajo ukrepe kolobarjenja in natan\u010dnej\u0161ega dognojevanja polj\u0161\u010din z izvajanjem kontrolnih hitrih nitratnih testov. Izvajajo tudi ukrepe setve dosevkov za podor in za ozelenitev njiv v zimskem obdobju leta, uvajanje konzervacijske obdelave tal in pridelavo avtohtonih sort polj\u0161\u010din.<br>Kmetijsko gospodarstvo skrbi za razvoj tehnologij pridelave polj\u0161\u010din tako, da stalno izbolj\u0161uje tehnologije pridelave polj\u0161\u010din. Znanje nadgrajuje s strokovnim izpopolnjevanjem in sodelovanjem z javno kmetijsko svetovalno slu\u017ebo ter strokovnjaki iz razli\u010dnih podro\u010dij. \u017de vrsto let izvajajo sortne poskuse na koruzi in poskuse s fitofarmacevtskimi sredstvi. Zavedajo se velikega pomena doma pridelane beljakovinske krme, zato \u017ee ve\u010d kot 5 let uvajajo v kolobar tudi sojo.<\/p>\n\n\n\n<p>\u010clani kmetije Kure bodo v obravnavanem projektu EIP sodelovali na podlagi svojih bogatih izku\u0161enj v pridelavi polj\u0161\u010din in soje. Izvajali bodo poljske poskuse, v katerih bodo iskali najbolj\u0161e rezultate na podro\u010dju:<\/p>\n\n\n\n<ul><li>kolobarja,<\/li><li>razli\u010dne obdelave tal (oranje, ohranitvena obdelava),<\/li><li>mo\u017enosti izvajanja nekemi\u010dnega varstva pred pleveli v soji,<\/li><li>optimizacije postopka su\u0161enja soje in<\/li><li>najbolj\u0161ega na\u010dina vklju\u010devanja soje v krmne obroke.<\/li><\/ul>\n\n\n\n<p>Kmetija Kure bo s sodelovanjem v projektu EIP omogo\u010da, da se bodo novosti v pridelavi in dodelavi soje lahko prenesle na pomembno poljedelsko obmo\u010dje JV Slovenije in tako prispevala, da se bo pridelava soje v Sloveniji ohranila oz. pove\u010dala, s tem pa pove\u010dal tudi obseg doma pridelane beljakovinske krme. Z bogatim znanjem, izku\u0161njami in infrastrukturo (zemlji\u0161\u010da, kmetijska mehanizacija) bo omogo\u010dila u\u010dinkovit prenos novosti v tehnolo\u0161ki poljedelski pridelavi na teren, do kmetov in kmetijskih svetovalcev.<\/p>\n\n\n\n<p style=\"background-color:#e8cc7f\" class=\"has-background has-text-align-center\"><strong>\u010cLAN PARTNERSTVA <br><\/strong>\u017dIPO LENART D.O.O.<\/p>\n\n\n\n<p><br>Podjetje \u017dIPO Lenart d.o.o. se \u017ee vrsto let ukvarja s pridelavo polj\u0161\u010din in rejo govejih pitancev. Obdeluje 827 ha kmetijskih povr\u0161in, od katerih je 817 ha njiv. Na njivskih povr\u0161inah izvaja kolobar, v katerem so zastopane naslednje kulture: koruza, p\u0161enica, je\u010dmen, oljna ogr\u0161\u010dica, soja in bob. Na podro\u010dju poljedelstva se usmerja k razvoju in uporabi sodobnih tehnik in tehnologij pridelave. Podjetje je vklju\u010deno tudi v izvajanje ve\u010d ukrepov KOPOP, in sicer poljedelstvo in zelenjadarstvo ter ohranjanje rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija. Hkrati na 25 ha poljedelskih povr\u0161in izvaja tudi ukrep EK iz PRP 2014-2020.<\/p>\n\n\n\n<p><br>Sodelavci \u017dIPO Lenart, ki sodelujejo v predlaganem projektu so strokovno usposobljeni in imajo dolgoletno prakso pri pridelavi polj\u0161\u010din. Podjetje je tehni\u010dno in tehnolo\u0161ko opremljeno, da lahko izvaja razli\u010dne tehnike in tehnologije pridelave soje. \u010clani raziskovalne skupine imajo reference z dosedanjih udejstvovanj pri razli\u010dnih poskusih in projektih iz poljedelstva. Projekt EIP bo omogo\u010dal, da znanje pridobljeno v tem projektu preizkusimo na ve\u010djih povr\u0161inah in prakti\u010dne izku\u0161nje prenesemo tudi na druga kmetijska gospodarstva.<\/p>\n\n\n\n<p><br>\u017dIPO Lenart d.o.o. v projektu sodeluje pri:<br>\u25cf pripravi predlogov tehnolo\u0161kih re\u0161itev pridelave za testiranje na KMG<br>\u25cf pripravi metodologije in zasnovi poskusov<br>\u25cf pripravi tehnologije in izvajanja tehnologije pridelave soje<br>\u25cf raz\u0161irjanju rezultatov na ne-partnerska kmetijska gospodarstva<br>\u25cf promociji projekta.<\/p>\n\n\n\n<p>Z dosedanjo pridelavo soje so v podjetju pridobili dolo\u010deno znanje in izku\u0161nje o pridelavi soje in ostalih zrnatih stro\u010dnic. Z izvedbo tega EIP projekta bomo preizkusili dodatne na\u010dine setve in tehnologije pridelave zrnatih stro\u010dnic. Dodana vrednost v projektu je poznavanje tehnologije pridelave, fenolo\u0161kih in agronomskih zna\u010dilnosti vrst in sort zrnatih stro\u010dnic, tehnologije pridelave zrnatih stro\u010dnic, dostop do specialne opreme in mehanizacije za setev in zdravstveno varstvo rastlin in poznavanje na\u010dinov pridelave in integriranih smernic varstva rastlin.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>\u010cLAN PARTNERSTVA Kmetija Lesko\u0161ek Bojan Lesko\u0161ek je po izobrazbi kmetijski tehnik. Na okoli 42 ha obdelovalnih povr\u0161in mu glavnino prihodka predstavlja pridelava hmelja, ukvarja pa se tudi s pitanjem govedi, prirejo mesa, gojenjem visokega fi\u017eola v hmelji\u0161\u010dih in gozdarstvom. Na kmetijskem gospodarstvu&hellip;<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zrnatestrocnice.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/364"}],"collection":[{"href":"https:\/\/zrnatestrocnice.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/zrnatestrocnice.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zrnatestrocnice.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zrnatestrocnice.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=364"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/zrnatestrocnice.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/364\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":376,"href":"https:\/\/zrnatestrocnice.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/364\/revisions\/376"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zrnatestrocnice.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=364"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}