{"id":395,"date":"2020-05-25T10:12:43","date_gmt":"2020-05-25T10:12:43","guid":{"rendered":"http:\/\/zrnatestrocnice.um.si\/?page_id=395"},"modified":"2020-05-25T10:23:22","modified_gmt":"2020-05-25T10:23:22","slug":"delovni-sklop-1-2","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/zrnatestrocnice.um.si\/?page_id=395","title":{"rendered":"Delovni sklop 1"},"content":{"rendered":"\n

DS 1: Optimizacija tehnologij pridelave<\/strong><\/p>\n\n\n\n

a. Kolobar<\/strong>
Posledice ozkega kolobarja, zlasti pa potrebe po beljakovinah v \u017eivinoreji pove\u010dujejo mo\u017enost, da postane soja nepogre\u0161ljiva ne le v slovenski ekolo\u0161ki pridelavi, ampak tudi v konvencionalni pridelavi in prireji. Ena izmed najpomembnej\u0161ih skupin rastlin pri vklju\u010ditvi v kolobar so metuljnice. Pri setvi slednjih lahko izbiramo med ve\u010dletnimi deteljami in lucerno, lahko pa se odlo\u010dimo za sojo ali druge zrnate stro\u010dnice, da z njimi pridelamo zrnje ali zelinje. V vsakem primeru se bo za\u010del v tleh proces izbolj\u0161anja biolo\u0161kih in drugih lastnosti tal zaradi vezave du\u0161ika iz zraka z bakterijami, ki \u017eivijo na koreninah stro\u010dnic. Pridelava soje v Sloveniji ni tako zelo raz\u0161irjena, zato je raz\u0161irjenost bolezni in \u0161kodljivcev majhna. Za doseganje ve\u010djih pridelkov, je pomembna tudi pravilna vklju\u010ditev slednje v kolobar in izbira kakovostnih tal. Tla za pridelavo soje morajo biti nevtralna do rahlo bazi\u010dna, propustna za vodo. Optimalno je, da predposevki pustijo dovolj humusa v tleh. Ko oblikujemo kolobar, vanj ne vklju\u010dujemo son\u010dnic in stro\u010dnic. Rastlini najbolj ugajajo predposevki, ki dobro razplevelijo tla. To so okopavine, ki so bile gnojene s hlevskim gnojem (sladkorna pesa, krompir, konoplja \u2026). Soja je najbolj\u0161i predposevek p\u0161enici. Pri setvi soje v strni\u0161\u010de moramo biti pozorni, saj slama \u017eit vsebuje snovi, ki vplivajo na kaljivost in rast soje, ko seme pride v stik z slamo. Da bi se izognili tej te\u017eavi, uporabljamo stroje, ki tla obdelajo tako, da prepre\u010dijo stik slame z semenom. Pri uporabi tak\u0161nega sistema obdelave ima kolobar veliko vlogo, saj zmanj\u0161uje pojav bolezni in te\u017eave z ogor\u010dicami. Prav tako, so pomembni razli\u010dni dosevki, ki prepre\u010dujejo erozijo tal in ohranjajo vlago v tleh. Za pove\u010danje biodiverzitete in bolj racionalno pridelave lahko sojo sejemo v obstoje\u010do prezimno p\u0161enico ali r\u017e. \u010ce se nitrifikacijske bakterije niso razvile oziroma soje nismo cepili z njimi, pusti za sabo zelo iz\u010drpana tla. Lahko jo sejemo kot me\u0161ani posevek v vrstah ali jo v pasovih gojimo skupaj s koruzo za zrnje.<\/p>\n\n\n\n

Cilj predlagane raziskave je preu\u010diti mo\u017enost pove\u010danja dele\u017ea zrnatih stro\u010dnic ter podati analizo mo\u017enosti vklju\u010devanja v kolobar na podlagi zbranih podatkov in izvedenih poljskih poskusov.<\/p>\n\n\n\n

b. Primernost na\u010dinov obdelave tal<\/strong>
Soja se v Sloveniji ve\u010dinoma prideluje z oranjem in predsetveno pripravo tal, t.i. konvencionalni na\u010din obdelave tal. Vseeno pa opazimo, da se v zadnjih letih postopki obdelave tal v slovenskem prostoru spreminjajo. Obvladovanje tveganj v kmetijstvu v lu\u010di podnebnih sprememb pridobiva na pomenu prav tako pa trg narekuje manj\u0161o uporabo energentov in delovnih ur ter s tem trajnostno ravnanje z viri. \u0160irijo se t.i. ohranitveni na\u010dini obdelave, kjer tla le minimalno obdelajo, uporaba pluga pa se marsikje opu\u0161\u010da. Ohranitvena obdelava ima \u0161tevilne prednosti (predvsem zmanj\u0161anje erozije, ohranjanje in pove\u010devanje organske snovi v tleh, manj\u0161a poraba energentov in \u010dasa za pripravo in manj\u0161e tla\u010denje tal itd.) a tudi slabosti (ve\u010dje te\u017eave s pleveli, morebitno slab\u0161e odlaganje semena ob setvi ali ma\u0161enje semenskih enot zaradi organskih ostankov na povr\u0161ini, vla\u017enej\u0161a in hladnej\u0161a tla, ve\u010dji pritiski glivi\u010dnih bolezni in \u0161kodljivcev itd). Spremembe pri obdelavi tal tako za kmetovalca pogosto pomenijo tudi spremembe pri ve\u010dini tehnolo\u0161kih postopkov pri pridelavi, obenem pa razli\u010dni na\u010dini obdelave tal vplivajo na upravljanje s \u0161tevilnimi biotskimi in abiotskimi dejavniki pri pridelavi. Zato je pri spremembah v na\u010dinih obdelave tal potrebna dolo\u010dena previdnost in preu\u010ditev posledic, ki jih le-ta lahko prina\u0161a. S preizku\u0161anjem primernosti na\u010dinov obdelave tal pri pridelavi soje bomo preu\u010dili a) vplive obdelave tal na razvoj posevkov in pridelke ter pojav abiotskih in biotskih dejavnikov.<\/p>\n\n\n\n

c. Tehnologije setve<\/strong>
GLOBINA SETVE
Globina odlaganja semena v zemljo je mo\u010dno odvisna od vrste polj\u0161\u010dine, katere seme sejemo. Na\u010deloma velja, da se seme debelozrnatih vrst seje globlje, seme drobnozrnatih vrst pa plitveje, odvisna pa je tudi od teksture tal (na lahkih pe\u0161\u010denih tleh lahko sejemo globlje kot na glinastih te\u017ekih) in strukture tal (velikosti in oblike strukturnih agregatov). Optimalna globina naj bi bila trikratnik premera semena. Zrnate stro\u010dnice imajo zelo razli\u010dno veliko seme, \u010demur je potrebno prilagoditi globino setve. Na izbrani kmetiji bomo s prirejeno sejalnico testirali dve globini setve za 5 vrst zrnatih stro\u010dnic (soja, grah, bob, bela lupina, fi\u017eol) in ugotavljali, kako globina setve vpliva na kalitev, juvenilni razvoj in dozorevanje rastlin. Preu\u010dili bomo vpliv globina setve na pridelek semena izbranih zrnatih stro\u010dnic.<\/p>\n\n\n\n

MEDVRSTNA RAZDALJA\/GOSTOTA IN SORTE
Redki pridelovalci imajo dobre izku\u0161nje s pridelavo dolo\u010dene vrste in sorte zrnate stro\u010dnice. Pri posameznikih, ki pa vendarle bolj\u0161e poznajo habitus in zahteve vrste in sorte pa, bi bilo mogo\u010de pridelke optimizirati tudi s preizku\u0161anjem setve pri razli\u010dnih medvrstnih razdaljah in\/ali gostotah setve. V ta namen bomo eno do dve sorti na dolo\u010denem kmetijskem gospodarstvu posejali na tri razli\u010dne medvrstne razdalje in\/ali gostote setve in preu\u010devali vpliv na rast rastlin, u\u010dinkovito zapiranje rastnega prostora in velikost pridelek zrnja. Poleg bonitiranja rasti in razvoja po BBCH sistemu v zrnatih stro\u010dnicah, bomo spremljali vpliv plevelov. Glede na razpolo\u017eljivo mehanizacijo bomo uporabili \u017eitno sejalnico ali sejalnico za presledno setev.<\/p>\n\n\n\n

\u010d. Tehnologije obvladovanja plevelov<\/strong>
Soja spada med okopavine s slabo tekmovalno sposobnost do plevelov v zgodnjih razvojnih fazah. Zaradi po\u010dasnega za\u010detnega razvoja le ti tekmujejo s sojo za vire (svetlobo, vlago, hranila in prostor) in lahko, glede na navedbe v literaturi, zmanj\u0161ajo pridelke le-te od 20 in 80 odstotkov. Ker soja ne prena\u0161a ni\u017ejih temperatur in jo sejemo pozneje kot nekatere druge okopavine, zato je tudi pritisk toploljubnih plevelov precej\u0161en. Obvladovanje plevelov je eden izmed najpomembnej\u0161ih tehnolo\u0161kih ukrepov za uspe\u0161no pridelavo soje. Integrirana pridelava je v Sloveniji najbolj raz\u0161irjen na\u010din pridelave soje. Ta spodbuja razvoj in uvedbo integriranega varstva rastlin pred \u0161kodljivimi organizmi in alternativne pristope ali tehnike, z namenom zmanj\u0161anja odvisnosti od uporabe FFS ali uporabo FFS z nizko stopnjo tveganja. Najpomembnej\u0161e na\u010delo integriranega zatiranja plevelov je, da uporabimo FFS \u0161ele, ko drugi ukrepi za obvladovanje \u0161kodljivih organizmov ne zado\u0161\u010dajo in takrat uporabimo manj strupene in hitreje razgradljive dovoljene pripravke. Zatiranje plevelov v intenzivni pridelavi soje ve\u010dinoma temelji na kemi\u010dnih ukrepih varstva rastlin, saj se soja pri nas ve\u010dinoma prideluje na medvrstni razdalji 25 cm. Zaradi tega je mo\u017enost uporabe mehanskih ukrepov zatiranja plevelov omejena in je zato toliko bolj pomembno u\u010dinkovito zatiranje plevela \u017ee v prej\u0161nji kulturi, ustrezno zasnovan kolobar in izvajanje preventivnih ukrepov zatiranja plevela kot je npr. slepa setev. Izbor kemi\u010dnih sredstev, ki je na voljo za zatiranje plevelov v soji je pri nas razmeroma omejen in prevladujejo t.i. talni herbicidi, ki se aplicirajo pred vznikom plevelov in soje in imajo dolgotrajen na\u010din delovanja, a so zaradi tega pogosto eko-toksikolo\u0161ko sporni. Na izbranih kmetijah, ki se ukvarjajo z intenzivnim pridelovanjem bomo a) spremljali vpliv plevela rast in razvoj stro\u010dnic, b) preskusili mo\u017enosti kombiniranja kemi\u010dnega varstva z mehanskimi ukrepi zatiranja plevelov, c) mo\u017enosti zamenjave talnih herbicidov z uporabe kombinacij ciljnih herbicidov po vzniku soje in plevelov d) mo\u017enosti uporabe zmanj\u0161anih odmerkov herbicidov.
Poseben izziv v praksi predstavlja obvladovanje plevelov v ekolo\u0161kih na\u010dinih pridelave soje. Pri ekolo\u0161kem kmetijstvu temelji varstvo pred pleveli na nekemi\u010dnem na\u010dinu zatiranja plevelov. Prednost v ekolo\u0161ki pridelavi je v tem, da lahko sojo okopavamo, prvi\u010d ko soja po\u017eene prvi tripernati list, drugi\u010d 14 dni kasneje. To je eden izmed bolj\u0161ih na\u010dinov odstranitve plevelov, pri tem pa ne smemo pozabiti na prvo temeljito brananje oziroma optimalno predsetveno obdelavo (prvi ukrep proti plevelom). Soja je rastlina, ki je dobro odporna proti su\u0161i, zaradi dobro razvitega koreninskega sistema. Naslednja okopavanja opravimo po potrebi. Na kmetijah, ki se ukvarjajo z ekolo\u0161kim pridelovanjem bomo preizkusili ve\u010d preventivnih ukrepov, ki kasneje omogo\u010dajo la\u017eji nadzor nad pleveli. Kot eno izmed mo\u017enosti, bomo uporabili tehniko slepe setve, kjer bomo tla pred setvijo ve\u010dkrat plitko obdelali, \u0161e preden pleveli v fazi kli\u010dnih listov. Naslednji mo\u017eni ukrep bo setev soje na \u0161ir\u0161i medvrstni razmik, saj je v tem primeru mo\u017ena uporaba medvrstnih okopalnikov. V za\u010detnih razvojnih fazah enoletne plevele uspe\u0161no uni\u010dimo z ve\u010dkratno uporabo \u010desal.<\/p>\n\n\n\n

d. Tehnologija gnojenja<\/strong>
Gnojenje soje glede na pri\u010dakovan pridelek in analizo tal, saj lahko tako prepre\u010dimo izpiranje hranil, zmanj\u0161evanje negativnih posledic na okolje in zni\u017eanje stro\u0161kov pridelave. Za gnojenje soje lahko uporabljamo organska in mineralna gnojila, saj soja tako kot ostale okopavine dobro reagira tudi na gnojenje s hlevskim gnojem. Najbolj je priporo\u010dljiva uporaba kompostiranega hlevskega gnoja, \u010deprav ima manj\u0161o vsebnost du\u0161ika, je bolj uravnote\u017eeno gnojilo in zagotavlja dalj\u0161o \u010dasovno rodovitnost. Z hlevskim gnojem pa spodbujamo tudi razmno\u017eevanje mikroorganizmov v tleh. Ve\u010dji del potrebnega du\u0161ika, fosforja in kalija s temi na\u010din zagotovimo. Potrebno je \u0161e apnenje, s katerim dodamo potrebno koli\u010dino kalcija in magnezij. Paziti je potrebno na vrsto dodanega apna; \u010de dodajamo preve\u010d dolomitskega, lahko predoziramo koli\u010dino magnezija, slednji pa \u0161koduje strukturi tal.<\/p>\n\n\n\n

Veliko pozornost pri pridelavi zrnatih stro\u010dnic je potrebno nameniti gnojenju z du\u0161ikom saj lahko negativno vpliva na aktivno delovanje nitrifikacijskih bakterij, ki ve\u017eejo du\u0161ik iz zraka. Za preskrbljenost tal z du\u0161ikom je dovolj , \u010de je bil so\u010dasno z oranjem dodan hlevski gnoj ali manj\u0161o koli\u010dino mineralnega du\u0161ika. Pri slednjem pa ne smemo pozabiti, da lahko soja pridobi od 50-75 % potrebnega du\u0161ika iz zraka s pomo\u010djo du\u0161ikovih bakterij. To pa seveda, ni mogo\u010d brez ustrezne inokulacije z ustreznimi simbiotskimi du\u0161ikovimi bakterijami. Zaradi mo\u017enosti dobrega izkoristka te\u017eje dostopnih hranil, tvori relativno velike pridelke tudi ob pomanjkljivem gnojenju, kar pa je tudi del ciljev projekta. V okviru slednjega bomo primerjali dodan du\u0161ik in njegov vpliv na kon\u010dni pridelek.
V demonstracijskem prikazu\/poskusu pridelave visoke fi\u017eola v hmelji\u0161\u010du na KG bomo prikazali pridelavo z ve\u010djo koli\u010dino gnojenega du\u0161ika oziroma gnojenja z gnojilom z du\u0161ikom s po\u010dasnim spro\u0161\u010danjem ob setvi (kot se le to izvaja v sedanji praksi) v primerjavi z: i) zmanj\u0161anim odmerkom du\u0161ika ob setvi, ii) zmanj\u0161anim odmerkom du\u0161ika v kombinaciji z inokulacijo semena ob setvi in iv) pridelavo brez gnojenja z du\u0161ikom v kombinaciji z inokulacijo semena ob setvi.<\/p>\n\n\n\n

e. Analiza nodulacije korenin rastlin s simbiotskimi bakterijami<\/strong>
Zrnate stro\u010dnice iz botani\u010dne dru\u017eine metuljnice (Fabaceae) so pogoj za biolo\u0161ko fiksacijo du\u0161ika, ki ima gnojilni vpliv na druge polj\u0161\u010dine v kolobarju. Korist od njihovega vklju\u010devanja v kolobar je med drugim tako tudi manj\u0161a poraba mineralnih gnojil in stro\u0161kov zanje. Soja in grah lahko vzpostavita simbiotski odnos z vrstno specifi\u010dnimi nitrifikacijskimi bakterijami, in sicer soja z Rhizobium japonicum in Bradyrhizobium japonicum, grah pa z Rhizobium pisi. Bakterije oblikujejo na koreninah gomolj\u010dke (nodule), v katerih se kopi\u010di du\u0161ik iz zraka, ki ga deloma porabi rastlina gostiteljica, deloma pa ostane v tleh kot zaloga du\u0161ika za naslednjo kulturo. Za uspe\u0161no vzpostavitev simbioze morajo biti, poleg prisotnosti ustreznih sevov bakterij, zagotovljenih ustrezne rastne razmere. Uspe\u0161no nodulacijo zavirajo neustrezna pH vrednost tal (pri prenizkih pH vrednostih, pod pH 6, se simbioza ne vzpostavi), neprimerno obdelana tla (negativen vpliv trdih, zbitih tal), lahka, pe\u0161\u010dena in skeletna tla (pomanjkanje vode), te\u017eka tla (zastajanje vode), prekomerno gnojenje z du\u0161ikom ali pri pomanjkanju \u017eeleza in molibdena v tleh, idr.<\/p>\n\n\n\n

Na terenu bomo pri sodelujo\u010dih kmetijskih gospodarstvih, ki se ukvarjajo z intenzivnim pridelovanjem soje, preu\u010dili uspe\u0161nost nodulacije pri soji in sku\u0161ali poiskati razloge, \u010de do nodulacije ne bi pri\u0161lo ali pa bi bila ta manj\u0161a. To pomeni, dose\u010di maksimalno in stabilno inokulacijo s ponovitvijo setve, uporabo trgovskih inokulatov pri setvi soje v naslednjem letu na isti oziroma bli\u017enji lokaciji.<\/p>\n\n\n\n

Vse sorte soje (ne pa tudi graha, pri katerem predpostavljamo, da so bakterije zanj \u017ee prisotne v tleh pri nas), ki so pri nas v prodaji, imajo seme \u017ee predhodno inokulirano s simbiotskimi bakterijami, ki se nahajajo v tankem ovoju okoli semena in naj bi zagotavljale optimalno nodulacijo rastlin med rastjo in tako ustrezno prehranjenost rastlin. Vendar pa se je v praksi pokazalo, da noduli na koreninah ve\u010dinoma niso bili prisotni, kljub temu da je bilo pri setvi uporabljeno tovarni\u0161ko inokulirano seme. Razlog je lahko, poleg na\u0161tetih neugodnih rastnih razmer, tudi pri neprimernem in\/ali dolgotrajnem skladi\u0161\u010denju inokuliranega semena, kjer pride do propada bakterij in s tem odsotnosti nodulacije na rastlinah. Re\u0161itev je dodatna inokulacija tik pred setvijo s preverjeno \u017eivo kulturo bakterij, kar pa je potrebno strokovno pravilno opraviti in o tem podu\u010diti tudi kmetovalce. V okviru projekta bomo uporabili 2 inokulanta tik pred setvijo graha in soje ter nato spremljali rast in razvoj rastlin ter dose\u017een pridelek. Pripravke bomo nana\u0161ali na seme po predpisanem postopku tik pred setvijo in poskrbeli, da bo seme dobro prekrito z zemljo.<\/p>\n\n\n\n

V demonstracijskem poskusu na KG bomo v pridelavo visokega fi\u017eola vklju\u010dili v eno prikazano varianto pridelave inokulacijo semena tik pred setvijo s preverjeno \u017eivo kulturo bakterij in izvedli prikaz. Spremljali bomo rast in razvoj rastlin ter dose\u017een pridelek (v primerjavi s kontrolo, ki bo klasi\u010dna pridelava brez inokulacije) ter posevek in ostale rezultate prikazali kmetovalcem. Kmetje namre\u010d sejejo v praksi v glavnem svoje seme avtohtone sorte Siv\u010dek, nekateri tudi sorto Jeruzalem\u010dan, in semena ne inokulirajo.<\/p>\n\n\n\n

f. Spremljanje pojava bolezni in \u0161kodljivih organizmov pri pridelavi soje in visokega fi\u017eola<\/strong>
Ker soja predstavlja novost v slovenskem kolobarju sta tudi stanje in dinamika pojava bolezni in \u0161kodljivcev pri pridelavi soje je v Sloveniji ve\u010dinoma neznana. Enako velja za visok fi\u017eol, ki se prideluje v premeni hmelji\u0161\u010d. Prav tako je v praksi slabo poznavanje ukrepov za njihovo obvladovanje in tudi majhen nabor mo\u017enih re\u0161itev. Ker pri\u010dakujemo, da se bodo s pove\u010devanjem pridelave predvidoma stopnjevale tudi te\u017eave povezane z boleznimi in \u0161kodljivci, je pomembno, da jih pravo\u010dasno pravilno prepoznamo in glede na njihove zna\u010dilnosti izberemo ukrepe, s katerimi bomo prepre\u010devali njihovo \u0161irjenje in jih zatirali. V okviru projekta bomo zato na izbranih KMG a) spremljali pojav in dinamiko bolezni in \u0161kodljivcev pri pridelavi soje in na enem KG pri pridelavi visokega fi\u017eola, b) identificirali specifi\u010dne bolezni in \u0161kodljivce, ki se pojavljajo, c) analizirali in ponudili re\u0161itve za njihovo obvladovanje.<\/p>\n\n\n\n

g. Vpeljava okoljsko nespornih vrvic v pridelavo visokega fi\u017eola<\/strong>
Na KG bomo v demonstracijskem prikazu\/poskusu z visokim fi\u017eolom vklju\u010dili v primerjavi s polipropilenskimi vrvicami vrvice, narejene iz lesne biomase, in vrvice, narejene iz \u0161kroba koruze. Opazovali ni bele\u017eili bomo rast rastlin ob novih vrvicah v primerjavi s klasi\u010dnimi in primerjali pridelek med temi variantami ter izvajali diseminacijo rezultatov in omogo\u010dali oglede demonstracijskega poskusa. Po obiranju fi\u017eola bomo organsko maso, prepleteno z novimi vrvicami, kompostirali posebej in tako prikazali pridelovalcem, da se le ta v kompostnem kupu v nekaj mesecih razgradi na naravne snovi in se zato kasneje ne kopi\u010di v okolju, kot je to problem s polipropilensko vrvico.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

DS 1: Optimizacija tehnologij pridelave a. KolobarPosledice ozkega kolobarja, zlasti pa potrebe po beljakovinah v \u017eivinoreji pove\u010dujejo mo\u017enost, da postane soja nepogre\u0161ljiva ne le v slovenski ekolo\u0161ki pridelavi, ampak tudi v konvencionalni pridelavi in prireji. Ena izmed najpomembnej\u0161ih skupin rastlin pri vklju\u010ditvi…<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zrnatestrocnice.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/395"}],"collection":[{"href":"https:\/\/zrnatestrocnice.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/zrnatestrocnice.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zrnatestrocnice.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zrnatestrocnice.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=395"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/zrnatestrocnice.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/395\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":412,"href":"https:\/\/zrnatestrocnice.um.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/395\/revisions\/412"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zrnatestrocnice.um.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=395"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}