Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba

V projektu sodeluje 11 partnerjev iz celotne Slovenije. Partnerstvo sestavlja pet raziskovalnih inštitucij (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerza v Ljubljani, Biotehnična fakulteta, Oddelka za agronomijo in živilstvo, Kmetijski Inštitut Slovenije ter Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije), svetovalna organizacija (KGZS, Kmetijsko Gozdarski Zavod Novo Mesto) in šest kmetijskih gospodarstev (Žipo Lenart d.o.o., kmetija Topolovec iz Veržeja, kmetija Kure iz Grma pri Podzemlju, kmetija Grubič iz Brežic, kmetija Ferlan iz Ljubljane in kmetija Leskošek iz Migojnice).

• 

Vodilni partner (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede)

Osnovno poslanstvo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je izvajanje izobraževalnih, raziskovalnih in inovacijskih  procesov  za potrebe  kmetijstva Slovenije, živilsko predelovalne industrije in tudi širše za potrebe gospodarskih panog povezanih s kmetijstvom (turizem, energetika obnovljivih virov, industrija odpadnih surovin, okoljevarstvo,  zdravstvo, …). FKBV postaja evropsko pomembno izobraževalno, raziskovalno in gospodarsko povezovalno središče, kjer se ustvarjajo-raziskujejo nova vrhunska znanja, ki se predajajo v znanje domačih in tujih obiskovalcev/študentov na vseh nivojih študija ter izobraževanj in v tehnološko znanje kmetijskih gospodarstev in podjetij.

Članica UM, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede (FKBV), je tista, ki prepoznava potencial projektov EIP kot možnost za trajnostni razvoj kmetijstva v prihodnje. UM FKBV pokriva širok spekter znanstvenih področij s področja kmetijstva in znanj in izkušenj pridobljenih v zadnjih letih, ki so vezane na tematiko projekta »Razvoj tehnologij pridelave in predelave z beljakovinami bogatih rastlin« ter naslov prijavljenega projekta.

ČLAN PARTNERSTVA
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS)

S strokovnim, raziskovalnim, izobraževalnim in svetovalnim delom IHPS pomembno prispeva k razvoju kmetijskih panog v širšem slovenskem prostoru. Deluje v tesnem sodelovanju s kmeti in strokovnjaki, ki vključujejo širok krog zainteresiranih na vseh stopnjah raziskav, od oblikovanja projekta do analize rezultatov. Kot vodilni ali sodelujoči partnerji izvajajo oziroma so izvajali različne vrste projektov (temeljni, aplikativni, ciljno raziskovalni in mednarodni projekti; http://www.ihps.si/raziskave-in-razvoj/projekti/), pri čemer so se izkazali z zelo dobrimi rezultati.
IHPS v okviru projekta vodi temo dodelave tehnologije pridelave visokega fižola v hmeljiščih. V demonstracijskem poskusu, ki se izvaja na KG Leskošek, prikazuje pridelavo visokega fižola z zmanjšanim odmerkom mineralnega dušika, uporabo dušikovega gnojla s počasnejšim sproščanjem in uvajanjem inokulacije semena pred setvijo. Poleg uvajajo v pridelavo visokega fižola biorazgradljive vrvice kot okoljsko sprejemljivo zamenjavo za polipropilenske vrvice. Biorazgradljive vrvice se pri kompostiranju razgradijo na CO2, vodo in organsko maso in ne puščajo v okolju nobene umetne snovi.
Dodana vrednost IHPS v projektu je poznavanje raziskovalnega in strokovnega dela, poznavanje poljščin in tehnologije pridelave visokega fižola v hmeljiščih, ima specialno raziskovalno opremo in mehanizacijo ter dobro izobražen kader tudi na področju prenašanja znanja v prakso ter lastni kemijski laboratoriji.

ČLAN PARTNERSTVA
KGZS – Zavod NM

Člani partnerstva v EIP projektu doprinašajo ustrezne povezave med pridelovalci in raziskovalnimi organizacijami, na način, da pridelovalci lahko najdejo ustrezne odgovore na njihove pomanjkljivosti v pridelavi in dodelavi soje ter drugih zrnatih stročnic. V okviru EIP projekta bomo znanje, ki ga imajo raziskovalne inštitucije prenesli v naše delovno okolje, na kmetije, ki si prizadevajo vključiti in ohraniti beljakovinske rastline na svojih poljih. Na ta način omogočamo k skupnemu napredku za doseganje konkurenčne pridelave nekaterih zrnatih stročnic in s tem dvigovanju učinkovitosti slovenskega kmetijstva. O izvajanju aktivnosti bomo na poljuden način oblikovali tehnološka navodila, da bodo razumljiva širšemu krogu pridelovalcev. V ta namen sodelujemo pri pisanju člankov in prispevkov za različne medije, s prikazovanjem izvajanje projekta EIP in tako skrbimo, da preneseno znanje ne ostane samo na sodelujočih kmetijskih gospodarstvih, ampak se razširi v kar se da širok prostor pridelovalcev zrnatih stročnic in kmetijskih svetovalcev.

ČLAN PARTNERSTVA
ŽIPO LENART D.O.O.

Podjetje ŽIPO Lenart d.o.o. se že vrsto let ukvarja s pridelavo poljščin in rejo govejih pitancev. Obdeluje 827 ha kmetijskih površin, od katerih je 817 ha njiv. Na njivskih površinah izvaja kolobar, v katerem so zastopane naslednje kulture: koruza, pšenica, ječmen, oljna ogrščica, soja in bob. Na področju poljedelstva se usmerja k razvoju in uporabi sodobnih tehnik in tehnologij pridelave. Podjetje je vključeno tudi v izvajanje več ukrepov KOPOP, in sicer poljedelstvo in zelenjadarstvo ter ohranjanje rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija. Hkrati na 25 ha poljedelskih površin izvaja tudi ukrep EK iz PRP 2014-2020.

Sodelavci ŽIPO Lenart, ki sodelujejo v predlaganem projektu so strokovno usposobljeni in imajo dolgoletno prakso pri pridelavi poljščin. Podjetje je tehnično in tehnološko opremljeno, da lahko izvaja različne tehnike in tehnologije pridelave soje. Člani raziskovalne skupine imajo reference z dosedanjih udejstvovanj pri različnih poskusih in projektih iz poljedelstva. Projekt EIP bo omogočal, da znanje pridobljeno v tem projektu preizkusimo na večjih površinah in praktične izkušnje prenesemo tudi na druga kmetijska gospodarstva.

ŽIPO Lenart d.o.o. v projektu sodeluje pri:
● pripravi predlogov tehnoloških rešitev pridelave za testiranje na KMG
● pripravi metodologije in zasnovi poskusov
● pripravi tehnologije in izvajanja tehnologije pridelave soje
● razširjanju rezultatov na ne-partnerska kmetijska gospodarstva
● promociji projekta.

Z dosedanjo pridelavo soje so v podjetju pridobili določeno znanje in izkušnje o pridelavi soje in ostalih zrnatih stročnic. Z izvedbo tega EIP projekta bomo preizkusili dodatne načine setve in tehnologije pridelave zrnatih stročnic. Dodana vrednost v projektu je poznavanje tehnologije pridelave, fenoloških in agronomskih značilnosti vrst in sort zrnatih stročnic, tehnologije pridelave zrnatih stročnic, dostop do specialne opreme in mehanizacije za setev in zdravstveno varstvo rastlin in poznavanje načinov pridelave in integriranih smernic varstva rastlin.

ČLAN PARTNERSTVA
Kmetijski inštitut Slovenije

Sodelavci KIS-a, ki sodelujejo na predlaganem projektu so močno vpeti v mednarodne in nacionalne raziskovalne projekte in v raziskovalne skupine. Na področju poljedelstva vodijo in ali sodelujejo tudi v številnih strokovnih projektih, pomembnih za usmeritve kmetijsko okoljskih ukrepov. Strokovno so vpeti v delovanje Javne službe na področju poljedelstva, živinoreje in okolja. Prav tako sodelujejo pri pripravi Kmetijsko-okoljskih-podnebnih ukrepov, ter tehnoloških navodil tako za KOPOP ukrepe kot za ekološko kmetovanje. Projekt EIP, bo omogočal, da znanje pridobljeno v raziskovalno-strokovnih projektih preizkusimo na večjih površinah kmetijskih gospodarstev ter jih prenesemo v prakso. Vsi pridobljeni rezultati bodo predstavljeni tudi širši slovenski javnosti. V okviru izobraževanj, svetovanj in koordinacije bomo z obiski na terenu prispevali k pravočasnemu reševanju sprotnih problemov in morebitnih težav.

Kmetijski inštitut Slovenije v projektu sodeluje pri:
• pripravi načrtov raziskav in prenosa znanja na kmetijska gospodarstva (KMG)
• izvedbi osnovnih analiz ta
• pripravi predlogov tehnoloških rešitev za testiranje na KMG
• pripravi metodologije in zasnovi poskusov
• spremljanju in vrednotenju poskusov ter prenosu znanja na kmetijske svetovalce
• spravilu poskusov s parcelnim kombajnom
• kemičnih analizah zrnja
• izdelavi in preskušanju stiskalnice za razpršeno pridobivanje sojinega olja in naprave za toplotno obdelavo oljnih pogač
• razvoju metod za preverjanje ustreznosti toplotne obdelave sojinih pogač
• pripravi umeritev za hitro določanje sestave sojinega zrnja in pogač na podlagi bližnje infrardeče refleksijske spektroskopije
• obdelavi zbranih podatkov
• pripravi in publikaciji rezultatov
• pripravi priporočil o tehnologijah pridelave in vključevanju soje in sojinih pogač v obroke za prežvekovalce
• izobraževanju kmetijskih svetovalcev in zainteresirane javnosti
• razširjanju rezultatov na ne-partnerska kmetijska gospodarstva,
• promociji projekta.

ČLAN PARTNERSTVA
Kmetija Leskošek

Bojan Leskošek je po izobrazbi kmetijski tehnik. Na okoli 42 ha obdelovalnih površin mu glavnino prihodka predstavlja pridelava hmelja, ukvarja pa se tudi s pitanjem govedi, prirejo mesa, gojenjem visokega fižola v hmeljiščih in gozdarstvom. Na kmetijskem gospodarstvu imajo izkušnje z izvajanjem poskusov, saj so že sodelovali s podjetjema Meko in Agrovit, nekaj izkušenj pa imajo tudi s poskusi na nizkem fižolu. V okviru projekta bodo na kmetiji izvedli demonstracijski poskus z visokim fižolom v svojem hmeljišču po navodilih IHPS.

V okviru projekta želijo raziskati sledeča tehnološka vprašanja:

• ali se da zmanjšati odmerek mineralnega dušika za dognojevanje visokega fižola v hmeljiščih s ciljem enako velikega pridelka ob hkratnem varovanju okolja (uvajanje inolukacije semena fižola tik pred setvijo, uporaba dušikovega gnojila s podaljšanjem delovanjem),
• ali se v pridelavi visokega fižola da polipropilenske vrvice zamenjati z drugim, okoljsko nespornim materialom, ki se bo dal kompostirati v domačih kompostnih kupih, pri čemer vrvice kljub temu dajejo oporo fižolu do konca rastne sezone in so tehnološko primerljive za rokovanje.

Bojan Leskošek ima dolgoletne izkušnje s pridelavo fižola v hmeljiščih v času premene, vseskozi izboljšuje tehnologije pridelave poljščin in visok fižol uvaja tudi v prvoletne nasade hmelja.

ČLAN PARTNERSTVA
Kmetija FERLAN

Glavna usmeritev kmetije je prireja mleka in daje glavnino prihodka. Zraven travinja in koruze so v njivskem kolobarju še žita, v zadnjih treh letih pa tudi sirek, proso, krmni grah, krmni bob in letos tudi soja. Skupna površina je 36 ha, od tega je 23 ha ornih zemljišč. Večina zemljišč je na vodovarstvenem območju (razen 0,83 ha), 1,31 ha pa je tudi na VVO 1. Izkušnje z debelozrnatimi stročnicami so zelo pozitivne zaradi dobre pokritosti tal v pomladnih in vročih poletnih mesecih. Kaže se dobra možnost pridelave beljakovinske močne krme brez uporabe kakršnih koli FFS in dobra popestritev kolobarja. Konec koncev pa je tudi dobra možnost pridelave enega dela mešanice semen za strniščno setev.
Kmetijsko gospodarstvo ima izkušnje s pridelavo nekaterih vrst zrnatih stročnic, tudi takšnih, ki se redkeje pridelujejo, na primer krmni bob. Pomembno je, da ima primerno strojno opremo za setev.

Zaradi izkušenj s pridelavo zrnatih stročnic in obstoječe strojne opreme je mogoče pri g. Ferlanu pridelovati tudi take zrnate stročnice, ki pri nas še niso razširjene (npr. bela in modra lupina). G. Ferlan ima že veliko pridobljenega znanja iz pridelave, ki ga bo nadgradil in uporabil za širitev gojenja zrnatih stročnic. Ker je slišal doma kako so včasih sadili stročnice in videl kako se danes dela v svetu je že sam izdelal sejalnico za uporabo za setev različnih vrst zrnatih stročnic v različnih sistemih. Po potrebi bomo sejalnico nadgradili in uporabili za demonstracijske poskuse pri testiranju vpliva globine setve na rast in razvoj različnih vrst zrnatih stročnic in morebiti pri drugih agrotehničnih ukrepih.

ČLAN PARTNERSTVA
Kmetija Grubič

Kmetijsko Gospodarstvo se nahaja na območju posavske regije, ki zajema 36,5 ha njivskih površin. Površine se nahajajo na nižinskem območju brežiškega polja in so razporejene na 13 GERK-ov. Kmetija se ukvarja s pridelavo poljščin, ki jo pogodbeno prodaja najboljšim kupcem na trgu. V kolobar ima vključene poljščine: pšenico, oljno ogrščico, koruzo, sojo in lucerno. Za kakovostne pridelke skrbi z izbiro najboljših načinov pridelave. V zadnjem programskem obdobju so se vključili v ukrep KOPOP- operacija poljedelstvo in izvajajo ukrepe kolobarjenja in natančnejšega dognojevanja poljščin z izvajanjem kontrolnih hitrih nitratnih testov. Gospodar skrbi za razvoj tehnologij pridelave poljščin tako, da je vseskozi izboljšuje tehnologije pridelave poljščin. V zadnjem času se vse bolj posveča izboljševanju rodovitnosti tal. Tu vidi še neizkoriščene možnosti za povečanje pridelka. S tem namenom je začel pred 3 leti z uvajanjem soje in lucerne v kolobar. Sedaj želi tehnologijo beljakovinskih rastlin še izboljšati.

Gospodar, ki vodi kmetijo, se zaveda, da je kljub univerzitetni izobrazbi potrebna stalna nadgradnja strokovnega znanja. S tem namenom se strokovno izpopolnjuje in sodeluje z javno kmetijsko svetovalno službo ter strokovnjaki iz različnih področij, ki se navezujejo na pridelavo poljščin. Dolga leta izvaja sortne poskuse in poskuse s fitofarmacevtskimi sredstvi na vseh poljščinah v pridelavi.

Grubičeva kmetija bo s svojo dolgoletno poljedelsko pridelavo in izkušnjami v izvajanju različnih poskusov v poljščinah omogočala sigurnost v izvajanju poljskih poskusov v okviru projekta EIP. Glede na izpostavljeno lokacijo polj, ob prometni povezavi v predmestju Brežic, bo omogočala najboljše pogoje, da se bodo priporočene tehnološke novosti lahko uvedle v prakso in bile vidne številnim zainteresiranim poljedelcem, v osrčju poljedelske pridelave v Sp. Posavju. Pridelava soje na Grubičevi kmetiji se izvaja s klasično obdelavo tal, v gosti setvi (medvrstna razdalja (12,5 cm), s srednje zgodnjimi sortami in načeloma brez dognojevanja. V okviru projekta želijo raziskati sledeča tehnološka vprašanja:

• izboljšati rodovitnost tal z izboljšavo kolobarjenja,
• izboljšati obdelavo tal,
• najti najboljšo rešitev za varstvo pred boleznimi, pleveli in škodljivci
• najti najbolj primerno sorto za pridelavo v Sp. Posavju,
• poiskati možnosti za dvig mikrobiološke aktivnosti tal ter razvoj bakterij za fiksacijo dušika,
• ter odpraviti druge pomanjkljivosti v pridelavi, ki se bodo izkazale ob skrbni analizi vseh pridelovalni razmer.

ČLAN PARTNERSTVA
Kmetija Topolovec

Kmetija Topolovec obsega 6,26 ha obdelovalnih poljedelskih površin, ki se nahajajo v bližini kmetijskega gospodarstva. Na kmetiji pridelujejo koruzo, oljne bučo, strna žita, proso, ajdo in beljakovinske rastline. Pri izbiri sortimenta uporabljajo slovenske avtohtone sorte, pri večini sort izvajajo lastno pozitivno selekcijo za potrebe lastne pridelave na kmetiji.

Pomembno dejavnost na kmetiji poleg pridelave rastlin, predstavlja dejavnost predelave žit, ki je organizirana kot dopolnilna dejavnost. Kmetija je vključena v KOPOP program, v katerem izvaja operacijo ekološko kmetovanje. Po načelih ekološkega kmetijstva kmetujejo 9 let, v zadnjem letu pri kmetovanju upoštevajo tudi kmetovanja po načelih biodinamike.

Gospodar kmetije na svoji kmetiji veliko časa posveča uvajanju novih, v slovenskem prostoru manj poznanih tehnoloških ukrepov pri pridelavi poljščin. Veliko svojega časa posveča tudi poskusu z različnimi načini obdelave tal, kmetija bo namreč v prihodnjih dveh letih povsem opustila oranje in prešla na ohranitveni sistem osnovne obdelave tal. Da bi kmetija cilj lažje dosegla, se gospodarstvo opremlja z novimi kmetijskimi stroji.

Gospodar kmetije je aktivni član krožka za minimalno obdelavo. Na kmetiji vso leto sprejemajo obiske osnovnošolke mladine, dijake, študente, kmetovalce, kjer jih seznanjajo z ekološko pridelavo hrane. Na kmetiji se je v preteklosti zvrstilo več strokovnih srečanj s področja obdelave tal in ekološkega kmetovanja, kjer so sodelovali domače in tuje raziskovalne ustanove in univerze. V preteklosti so izvajali tudi različne gnojilne poskuse za področje ekološkega kmetovanja. Zaradi tega razpolagajo tudi s kmetijskimi znanji, ki so potrebna za spremljanje, analiziranje ter razvoj možnih rešitev tehnoloških problemov pri umeščanju v prakso.

ČLAN PARTNERSTVA
Kmetija Kure

Kuretova kmetija je usmerjena v govedorejo, prašičerejo in pridelavo krme za živali. Kmetija obdeluje več kot 93 ha zemljišč, od tega 79 ha njiv in 14 ha trajnih travnikov. Kmetijske površine se nahajajo na območju Bele krajine, na 62 GERK-ih. Kmetijsko gospodarstvo je z vsemi zemljišči uvrščeno v območje z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (Kras). Kmetija prideluje poljščine za krmo v živinoreji ter za prodajo krme sosednjim kmetijam. Zavedajo se vpliva pridelave na kakovost pridelkov, zato vseskozi izboljšujejo tehnologije pridelave poljščin. V zadnjem programskem obdobju so vključeni v ukrep KOPOP – operacija poljedelstvo in izvajajo ukrepe kolobarjenja in natančnejšega dognojevanja poljščin z izvajanjem kontrolnih hitrih nitratnih testov. Izvajajo tudi ukrepe setve dosevkov za podor in za ozelenitev njiv v zimskem obdobju leta, uvajanje konzervacijske obdelave tal in pridelavo avtohtonih sort poljščin.
Kmetijsko gospodarstvo skrbi za razvoj tehnologij pridelave poljščin tako, da stalno izboljšuje tehnologije pridelave poljščin. Znanje nadgrajuje s strokovnim izpopolnjevanjem in sodelovanjem z javno kmetijsko svetovalno službo ter strokovnjaki iz različnih področij. Že vrsto let izvajajo sortne poskuse na koruzi in poskuse s fitofarmacevtskimi sredstvi. Zavedajo se velikega pomena doma pridelane beljakovinske krme, zato že več kot 5 let uvajajo v kolobar tudi sojo.

Člani kmetije Kure bodo v obravnavanem projektu EIP sodelovali na podlagi svojih bogatih izkušenj v pridelavi poljščin in soje. Izvajali bodo poljske poskuse, v katerih bodo iskali najboljše rezultate na področju:

• kolobarja,
• različne obdelave tal (oranje, ohranitvena obdelava),
• možnosti izvajanja nekemičnega varstva pred pleveli v soji,
• optimizacije postopka sušenja soje in
• najboljšega načina vključevanja soje v krmne obroke.

Kmetija Kure bo s sodelovanjem v projektu EIP omogoča, da se bodo novosti v pridelavi in dodelavi soje lahko prenesle na pomembno poljedelsko območje JV Slovenije in tako prispevala, da se bo pridelava soje v Sloveniji ohranila oz. povečala, s tem pa povečal tudi obseg doma pridelane beljakovinske krme. Z bogatim znanjem, izkušnjami in infrastrukturo (zemljišča, kmetijska mehanizacija) bo omogočila učinkovit prenos novosti v tehnološki poljedelski pridelavi na teren, do kmetov in kmetijskih svetovalcev.