DS 2: Preskušanje tehnologij toplotne obdelava soje/sojinih pogač in krmljenje živalim
Toplotna obdelava soje:
Večina v Sloveniji pridelane soje je namenjena izvozu. Ta podatek je zaskrbljujoč in je deloma posledica tudi slabega poznavanje načinov predelave soje in uporabe za krmo. Toplotna obdelava sojinega zrnja (praženje ali ekspandiranje) z odvzemom maščob, ki ustreza prehrani različnih vrst in kategorij domačih živali ter uporaba novih tehnologij za izvedbo navedenega je velik problem v praksi. Soja in toplotno neobdelane sojine pogače vsebujejo inhibitorje tripsina. Zaradi tega so toplotno neobdelani izdelki iz soje za krmljenje neprežvekovalcev in mladih prežvekovalcev neprimerni. Odraslim prežvekovalcem lahko krmimo tudi toplotno neobdelano polnomastno sojo. Količina polnomastne soje v obrokih za odrasle prežvekovalce pa je omejena zaradi velike vsebnosti maščob. Za nekatere kategorije prežvekovalcev (npr. za krave molznice po telitvi) je problematična tudi velika razgradljivost beljakovin v vampu. Če hočemo izboljšati izkoristek beljakovin pri teh kategorijah prežvekovalcev, mora biti toplotna obdelava soje ali sojinih tropin celo intenzivnejša kot za neprežvekovalce. Toplotna obdelava soje/sojinih pogač je precej zahtevna. Če je obdelava premalo intenzivna ne dosežemo učinka, če je preveč intenzivna pa se zmanjša prebavljivost beljakovin. Pogoji toplotne obdelave so odvisni od različnih dejavnikov kot so: sorta, vrsta in kategorija živali, sestava osnovnega obroka in količina soje/pogač v obroku.
Z razvojem in optimiranjem procesa stiskanja soje in toplotne obdelave soje/sojinih pogač bomo:
a) omogočili krmljenje na kmetijah pridelane soje/sojinih pogač živalim, za katere toplotno neobdelana soja ni primerna (prašiči, perutnina, mladi prežvekovalci)
b) izboljšali izkoristek beljakovin pri prežvekovalcih
c) prispevali k reševanju problema oksidacije maščob sojinih pogač v primeru centralizirane proizvodnje olja in pogač.
